Sekulić odkrito spregovoril o prihodnosti na slovenski klopi

Letošnje poletje, ki je prišlo h koncu, slovenski košarkarski reprezentanci ne bo ostalo v preveč lepem spominu. Čeprav so Slovenci z velikimi apetiti zakorakali na evropsko prvenstvo, kjer so bili odločeni ubraniti evropski naslov, pa se je pot v Berlinu končala prej, kot bi si vsi želeli. Pravljica iz Istanbula tako ni dobila nadaljevanja v Nemčiji, izpad proti Poljski v četrtfinalu pa je pustil grenak priokus, ki je zamajal slovensko košarkarsko javnost. Mešane občutke je klavrn konec prvenstva vzbudil tudi pri slovenskem selektorju Aleksandru Sekuliću, ki je v dobrem tednu od izpada z EuroBasketa reprezentančne barve že zamenjal za barve novega klubskega delodajalca, ruskega Lokomotiv Kubana iz Krasnodarja.

Slovenskega selektorja smo zmotili na pripravah v Turčiji, kjer se četrtouvrščena ekipa pretekle sezone ruske lige VTB pripravlja na novo poglavje, ki bo novost tudi na poti 44-letnega slovenskega trenerja. Ta je v tokratnem sobotnem intervjuju spregovoril o tem, kaj se je dogajalo na usodni tekmi v Berlinu, pa o Goranu Dragiću, Luki Dončiću, EuroBasketu, sodnikih in tudi svoji prihodnosti na slovenski reprezentančni klopi.

Vsi sobotni intervjuji na enem mestu

Sekulić v Rusiji začenja novo poglavje. Foto: Vid Ponikvar/Sportida Trenutno ste z novim klubom na pripravah v Turčiji. Spoznali ste se z novim delovnim mestom, igralci. Kako ste zadovoljni?

Prišel sem v klub, ki je na zelo visoki ravni. Tudi tekmovalno imajo zelo visoke ambicije. Že prvi stik s klubom, ki sem ga imel poleti in ko sem jih obiskal na prvem treningu, je dal vedeti, da gre za zelo organiziran klub. Komaj čakam, da začnemo sezono in vidimo, kje smo in kako uspešni bomo.

Vaša pot na EuroBasketu s slovensko izbrano vrsto se je končala prej, kot ste si želeli. Kako težko je biti v teh dneh selektor slovenske reprezentance?

Tako kot se veselimo uspehov in dobrih rezultatov, moramo včasih tudi čez kakšno slabše obdobje. Stvari in rezultati, ki so se zgodili na evropskem prvenstvu, po mojem mnenju niti niso tako katastrofalno slabi. A imeli smo visoka pričakovanja in zato je zdaj to razočaranje za vse skupaj še toliko večje.

Od vaše zadnje usodne tekme s Poljsko na EuroBasketu je že minilo nekaj časa. Ste že analizirali tekmo, kaj je šlo narobe?

Jaz osebno te tekme s Poljsko še nisem analiziral, ker preprosto ni bilo časa. Po naši vrnitvi v Slovenijo sem si vzel nekaj dni za počitek, nato pa so hitro prišle že klubske priprave, ker bo hitro tu začetek nove sezone. A prav gotovo bomo v kratkem s celotnim štabom analizirali celotno prvenstvo, ne le te zadnje tekme.

Razočaranje po porazu proti Poljski. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Vseeno se ozriva na to zadnjo tekmo s Poljsko, predvsem na tisti klavrn prvi polčas. Kaj se je pravzaprav dogajalo?

Ideja je bila, da bomo to dobili z obrambo in v prvem polčasu smo počeli vse drugo, kot pa igrali dobro obrambo. V drugi četrtini smo doživeli kolektivni kolaps, predvsem v tistih zadnjih petih minutah druge četrtine. Kar je pozitivno v vsem tem, je to, da smo znali najti način, kako se vrniti v igro v praktično petih, šestih minutah tretje četrtine. Na koncu pa nismo bili dovolj pametni in skoncentrirani, da bi tekmo pripeljali v svojo korist. Naredili smo veliko preveč napak v obrambi in Poljakom dovolili, da zmagajo. Če je bila druga četrtina res katastrofalna, pa je bila tretja fantastična. Če nočemo iskati samo negativnih stvari v tej tekmi, je vsaj tisti tretji del nekaj dobrega, je pa žal na koncu samo poraz tisti, ki šteje.

Poljaki so že na naslednji tekmi pokazali povsem drugačen obraz. Na tisti polfinalni tekmi proti Franciji so npr. na celotni Slovenija je na koncu osvojila šesto mesto. Foto: Vid Ponikvar tekmi dosegli manj točk kot proti Sloveniji v enem polčasu.

Mislim, da se tekma s tekmo ne more primerjati. Je pa res, da se je na tem prvenstvu izkazalo, da so imeli Poljaki eno tekmo fantastično, pa potem naslednjo katastrofalno. In tudi to se je zgodilo potem v četrtfinalu, ko so odigrali najboljšo tekmo prvenstva. Nekaj prstov smo imeli pri tem vmes tudi mi. Težko rečem zdaj karkoli drugega kot to, da smo razočarani, moramo pa priznati, da so tudi Poljaki tisto tekmo odigrali fantastično, in jim moramo za to čestitati.

Ko danes pogledate nazaj na evropsko prvenstvo, kaj obžalujete? Bi kakšno stvar naredili drugače?

Jaz vedno izhajam iz tega, da nerad gledam nazaj. Sam pri sebi vem, da sem naredil vse, kar je bilo v moji moči, in enako tudi celoten strokovni štab. Vse odločitve so bile sprejete v dobro reprezentance in verjamem, da se je zdaj treba bolj osredotočiti na prihodnost kot pa na preteklost.

Vaše predstave na evropskem prvenstvu so šle nekako po principu toplo-hladno. Od tistih res dobrih pa potem do tudi res slabih. Verjetno tudi to šesto mesto ni tisto, kar ste si želeli, kajne?

Kakovost predstav je zelo težko meriti. Kaj so dobre in kaj so slabe predstave? Merilo je vedno le rezultat. Na prvenstvu smo odigrali sedem tekem, izgubili smo na dveh, tako da ne moremo reči, da je bilo prvenstvo katastrofalno, ne moremo pa tudi reči, da smo dosegli zastavljene cilje. To pa je najpomembneje. Imeli smo visoke cilje in pričakovanja, ki pa jih nismo dosegli. Izgubili smo na tekmi, ki je bila za nas najpomembnejša, in to je četrtfinale, ki te ali pošlje domov ali pa naprej v boj za medalje. To je tisto, kar najbolj boli.

Tudi pritisk javnosti je bil na tem prvenstvu velik. Kako ste vi to občutili na svoji koži?

Jaz po pravici povedano nisem čutil nekega pritiska. Oziroma tu bi se navezal na trditev, da je za nas, ki delamo v športu, pritisk privilegij. Poznamo druge vrste pritiskov, ki so veliko bolj pomembni in življenjski. Mogoče se ta pritisk najbolj odraža na igralcih. To smo videli na tekmah, na katerih smo igrali proti na papirju slabšim ekipam. Na teh tekmah se je čutila določena stopnja nervoze. Imel sem občutek, da smo šli na te tekme z vodilom, da ne zgubimo, ne pa z miselnostjo, da želimo zmagati. To so stvari, ki se ti dogajajo, ko si favorit oziroma ko so velika pričakovanja in se bojiš neuspeha.

"Vsak igralec mora pri sebi najti način, kako se pripraviti in kako se zmotivirati, da daš na koncu svoj maksimum," je prepričan Sekulić. Foto: Vid Ponikvar

Tudi Edo Murić je po eni izmed tekem dejal, da proti reprezentancam, ki so na papirju nekoliko šibkejše, enostavno ne čutijo metuljčkov v trebuhu. Je bila po vaše na teh tekmah težava tudi motivacija?

Vsak igralec mora pri sebi najti način, kako se pripraviti in kako se zmotivirati, da daš na koncu svoj maksimum. Če nekdo misli, da so nekatere tekme pomembnejše od drugih, mora najti način, kako prispevati največ, kar lahko. Na koncu koncev so to tekme, ki niso pomembne za posameznika, ampak za reprezentanco in tudi za Slovenijo.

Že pred prvenstvom in tudi na turnirju se je zelo poudarjalo to izjemno kemijo v ekipi. Sami ste bili zraven tudi lani na olimpijskih igrah, pa pred tem leta 2017 na EuroBasketu. Je res vse potekalo tako brez težav, kot je delovalo na zunaj?

Jaz osebno nisem videl nobenih težav. Tako kot sem že povedal, so bila večja težava naša pričakovanja, ki so bila velika, in pričakovanja javnosti pred prvenstvom, ko smo na različnih napovedih zasedali vrhe stavnic. Vse skupaj je vneslo določeno nervozo na tekmah, kot so bile tiste proti Madžarski, Bosni in Hercegovini, Belgiji in potem tudi na tisti proti Poljski. Enostavno si nihče ne želi izgubiti na tekmi, a se potem, ko stvari ne stečejo, pojavi še več nervoze.

Foto: FIBA

Tekmo se dobi v 40 minutah, ne v prvem polčasu. Ko pa na tekmah, na katerih pričakuješ, da boš delo opravil lažje, ne povedeš takoj za 20 točk, kot to pričakujejo nekateri, je potem te nervoze še toliko več. Je pa res, da je po teh tekmah bilo nekaj kratkih stikov, a vse v žaru, da se tekmo dobi. Drugače pa sam res nisem videl pretiranih težav, kar zadeva povezanost in kemijo v moštvu.

V ekipo se je vrnil tudi Goran Dragić, za katerega smo hitro videli, da je prevzel mentorsko vlogo v moštvu. Večkrat smo Goran Dragić je večkrat prevzel mentorsko vlogo. Foto: FIBA tudi videli, da je bil on tisti, ki je povzdignil glas med minutami odmora. Sta se o tem že prej kaj pogovarjala oziroma kakšen je bil vaš odziv ob teh dogodkih?

Z Goranom sva se veliko pogovarjala, tudi sam je točno vedel, kakšno vlogo ima in da bo prevzel vlogo mentorja. Želel sem si, da bi bil ta glas razuma in izkušenj. Želel sem si, da kdaj, tako kot on zna, povzdigne glas, ko je to najbolj potrebno. Tudi med minutami odmora trenerji večkrat želimo videti, da se v prvih 20 sekundah igralci pogovorijo med sabo. To smo od njega pričakovali in tudi sam se je tega zavedal, saj je v tej reprezentanci on igralec z daleč največ izkušnjami. 

Kako težko pa je ob igralcih s takšnimi izkušnjami držati določeno mero avtoritete? Konec koncev ste še vedno vi selektor in vaša beseda naj bi bila zadnja. Na kakšen način vi postopate v odnosih z igralci?

Pri reprezentanci ne gre za odnos prijateljstva, ne gre pa niti za strogi posel. Reprezentanca je vedno nekaj vmes. Na koncu koncev so tudi igralci tisti, ki pridejo v reprezentanco, žrtvujejo svoj prosti čas, svoje poletje, ko bi lahko bili z družinami na počitnicah, a svoje celotno poletje namenijo reprezentanci. Ob tem še tvegajo možnosti poškodb. Tako kot večkrat pravimo v Sloveniji, seveda je treba kdaj povzdigniti glas in najti način, da igralci ostanejo fokusirani in da ostanejo v tem krogu pravil in dogovorov, ki jih imamo znotraj reprezentance. Hkrati pa se moramo zavedati, da so igralci profesionalci, ki imajo svoje vloge v klubih, in potem jim je treba najti pravo mesto tudi v reprezentanci. In tu morajo imeti malo svobode.

Naveza Luka Dončić-Goran Dragić. Foto: Vid Ponikvar

Po dolgem času sta bila v reprezentanci tako Luka Dončić kot Goran Dragić, za katera velja, da je žoga v napadu veliko v njunih rokah. Kako ste sami videli njuno sodelovanje?

Morali oziroma poskušali smo najti način, kako izkoristiti oba igralca na maksimalen način. Da bo Goran prišel na evropsko prvenstvo, zato da bo na vsaki tekmi igrali le deset minut, ni bilo pričakovati. Tudi on ni prišel s tem namenom. Treba je bilo najti način, kako bosta najbolje sodelovala na igrišču in da bosta oba kar najbolj koristna. Oba sta zelo dominantna na žogi, žoga je veliko časa v njunih rokah in to je bil izziv, ki je bil pred nami praktično vse poletje.

Mislim, da sta oba igrala res dobro, tudi če pogledamo njuni statistiki, bo to jasno vsem. Našli smo način, da sta oba dala svoj maksimum, a ko potegnemo črto pod prvenstvo, smo bili neuspešni in zato ne moremo reči, da smo bili pri tem sodelovanju super uspešni. Splet okoliščin je bil takšen, kakršen je bil, in žal mi je, da tega nismo mogli izkoristiti do maksimuma, da bi na ta način osvojili tako želeno medaljo.

"V pogovorih z igralci nisem čutil nikakršne težave ne v garderobi takoj po tekmi ne potem v hotelu." Foto: Vid Ponikvar Po tistem porazu proti Bosni in Hercegovini se je tudi v javnosti pojavilo nekaj iskric, tudi pritožb igralcev na sistem igre reprezentance. Klemen Prepelič je med drugim dejal, da ne ve, kaj delate na prvenstvu, če ne znate prilagoditi igre v obrambi, da je bila priprava igralcev na tekmo napačna. Ob tem je nekajkrat tako igralce kot štab pograjal tudi Goran Dragić. Kako ste se sami odzvali na vse to? Ravno trenerji ste ponavadi tisti, ki poudarjate, da se takšne stvari rešujejo za štirimi stenami.

Mislim, da sta bolj kot karkoli drugega največji kaos in razburjenje nastala v javnosti. Vse je bilo zelo napihnjeno. Morate se zavedati, da smo po tej tekmi proti Bosni mi premagali tako Nemčijo kot Francijo. Stvari, ki se dogajajo po tekmi, predvsem v teh prvih odzivih takoj po tekmi, so polne čustev. Tudi besede igralcev takoj po porazu so vedno posledica vročih glav, tudi besede so večkrat vzete iz konteksta. Čisto mogoče je, da sta bila namen in pomen besed posameznika povsem drugačna, kot se ju potem predstavi v medijih. V pogovorih z igralci nisem čutil nikakršne težave ne v garderobi takoj po tekmi ne potem v hotelu. V bistvu nas je tisti poraz proti Bosni samo še bolj motiviral za naslednje tekme.

Pa se sicer ukvarjate s tem, kar se piše v medijih in govori v javnosti?

Moram biti zelo iskren in priznati, da res ne spremljam medijev, temu se res poskušam čim bolj izogibati. Vse skupaj ravno z namenom, da se res osredotočim le na svoje delo, tekme in nasprotnike, ki so pred nami.

Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Na koncu so se na presenečenje mnogih naslova prvakov veselili Španci, ki pred prvenstvom niso spadali v ožji krog favoritov za zlato. Je bilo tudi za vas to presenečenje?

Sam sem Špance že od začetka uvrščal v ožji krog favoritov, predvsem ker imajo že vrsto let istega selektorja in dobro poznajo sistem reprezentance. Skozi kvalifikacije za svetovno prvenstvo so že prešli skozi proces pomlajevanja ekipe in na koncu so pokazali najbolj timsko igro, kar se je odražalo že na pripravljalnih tekmah. Povsem zasluženo so se veselili naslova.

Španski selektor Sergio Scariolo je po prvenstvu dejal, da je za končni uspeh pomemben prav vsak detajl, da se morajo iziti prav vse zadeve in da bo ekipa vedno prevladala nad posamezniki. Se strinjate s to izjavo?

V športu ni nič samoumevno. Vsako stvar si je treba izboriti. Moraš biti pošten do sebe, narediti vse, kar je v tvoji moči, in iziti se morajo res vse stvari. Na koncu je včasih potrebne tudi nekaj sreče, a to si je treba zaslužiti. Na koncu koncev je na evropskem prvenstvu veliko kakovostnih reprezentanc in na koncu odločajo malenkosti.

Če se ozreva še malce na čas pred prvenstvom. Vaša odločitev, da ste na evropsko prvenstvo vzeli Luko Rupnika, je Odločitev, da na prvenstvo potuje tudi Luka Rupnik je dvignila veliko prahu. Foto: Vid Ponikvar vzbudila veliko začudenih pogledov. Na evropsko prvenstvo ste tako odpeljali pet organizatorjev igre. Kaj je bilo v ozadju te odločitve?

Vse odločitve štaba so šle izključno za dobro reprezentance. Na prvenstvu ne igrajo položaji, ampak igralci. Če bi gledali le po položajih, potem smo res neznačilna reprezentanca. Potem lahko rečemo tudi, da smo šli na turnir brez pravega krilnega centra. Prvenstvo je res dolgo in treba je bilo najti način, kako bi ta reprezentanca dobro delovala skozi celotno prvenstvo, da bo pravo vzdušje in prava povezanost. Igralci se tega dobro zavedajo.

Postavljeni smo bili pred velik izziv, izbor igralcev imamo takšen, kakršen je. Izbiramo med veliko manjšim številom košarkarjev kot npr. Španci, Francozi, Nemci … Mislim, da smo izbrali dobro ekipo in zadeve, ki so se dogajale na igrišču, preprosto nimajo povezave s tem, ampak s tem, kako smo mi odigrali te tekme.

Ste se po koncu prvenstva že kaj pogovarjali o svoji prihodnosti na klopi reprezentance? Predsednik KZS Matej Erjavec je poudaril, da imate njihovo podporo.

Po pravici povedano se o tem še nismo pogovarjali. Imeli smo res kratek pogovor in predsednik Erjavec je to, kar je povedal medijem, pred tem povedal tudi meni. Na KZS-ju so izrazili, da imam njihovo podporo. Po pravici povedano se nikoli nisem in ne bom na silo držal tega selektorskega mesta. Če bo podpora in interes Košarkarske zveze Slovenije in igralcev, bom z veseljem ostal. To sta edini mnenji, ki me zanimata. Če pa se bodo pojavili kakšni dvomi ali nezaupanje, pa se bom od tega mesta zagotovo poslovil. Če ne bi imel podpore KZS in igralcev, potem je to jasen znak, da nimam kaj več početi na selektorskem mestu.

O prihodnosti na slovenski klopi se še niso konkretno pogovarjali. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Pa ste morda v trenutkih razočaranja in neuspeha razmišljali v smeri, da bi sami končali to pot?

Voditi reprezentanco in klub je velika razlika. Ko nastopaš z reprezentanco, si tu z vsem srcem. Čustva so povsem drugačna od tistih, ko delaš v klubu. Seveda sem bil po vsakem porazu zelo razočaran, po vsakem porazu čutiš grenkobo. Tako kot čutiš res intenzivne pozitivne občutke ob himni, so potem enako intenzivni tudi ti slabi občutki, ko na tekmi izgubiš. Vedno sta prisotna ta dva ekstrema. A sam vedno razmišljam in sprejemam odločitve s trezno glavo, ker je poraz sestavni del športa, enako kot zmaga. Vedno je treba gledati naprej in se učiti iz vsakega poraza, da si potem še boljši in uspešnejši.

Na tem prvenstvu je bilo res res ogromno govora o sodnikih in njihovih odločitvah. Ogromno polemik je bilo okoli izbire sodnikov, ki naj ne bi bili na ravni tekmovanja, kot je evropsko prvenstvo.

Letos je bilo res ogromno pripomb na sojenje. Da takega tekmovanja na sodijo najboljši mogoči sodniki, zagotovo lahko predstavlja težavo, ker na evropskem prvenstvu igrajo igralci najvišjega kova, ki igrajo v evroligi in ligi NBA. Večina sodnikov do tega tekmovanja še ni bila v stiku s takšnimi igralci in potem se pojavijo tudi kakšne nekoliko dvomljive situacije.

Glede sodnikov je bilo na zadnjem prvenstvu ogromno polemik. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

To je bilo hkrati že drugo veliko tekmovanje zapored, na katerem je moral Luka pretrpeti ogromno in na katerem je bilo nad njim dosojenih zelo malo osebnih napak. Če primerjamo delež časa, v katerem ima Luka v roki žogo, kontakt igre, ki gre prek njega, in koliko je imel prostih metov, je ta delež prostih metov res majhen. Zakaj je tako, ne vem. Vem pa, kako je bil Luka po vsaki tekmi obtolčen in na pol poškodovan, kar pove eno stvar, in sicer da ni bil dovolj zaščiten. Ko igrajo košarkarji takšnega kova, jih je treba zaščititi, pa ne zato ker so zvezdniki, ampak ker je žoga največ v njihovih rokah, ker so zelo dominantni in se vse obrambe zelo osredotočijo na njih.

Ne samo Luka, tudi drugi igralci so imeli na tem prvenstvu res veliko povedati čez sodnike, a preprosto je treba sprejeti, da je bila takšna situacija. Proti temu se ne moreš boriti, temveč najti način, kako iti mimo tega.

Časa za objokovanje zamujene priložnosti praktično ni. Zdaj je tu začetek klubske sezone, nato bodo tu spet kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Slovenija bo znova nastopala s premešano zasedbo, cilj pa ostaja jasen, kajne?

Prav gotovo bo vse skupaj velik izziv, kot so te kvalifikacije že ves čas. Ne vemo, s kakšno ekipo bomo nastopali, ne vemo, kdo nam bo na voljo, ne vemo niti, v kakšnih zasedbah bodo naši nasprotniki. Zelo malo časa je za treninge, praktično imaš dva, tri treninge časa, da odmisliš klub in se posvetiš reprezentanci. Jasno, vsi si želimo uvrstitve svetovno prvenstvo in mislim, da si mesto tam tudi zaslužimo. To si moramo prigarati na igrišču, imamo dobro izhodišče, zdaj pa bo vse odvisno od nas.

Preberite še:

Sportal Pravljica bratov, ki imata posebno vez z Luko Dončićem

Sportal Sekulić ostaja selektor